Vesna Vršič, Zavod Republike Slovenije za šolstvo
Povzetek
Pismenost je širok pojem, katerega pomen je težko enoznačno opredeliti, saj ga uporabljamo v različnih kontekstih. Pojem izvira iz latinske besede litteratus, kar označuje »človeka, ki se uči« (Pečjak, 2012: 11). Je trajno razvijajoča se zmožnost posameznika, ki jo gradi skozi obdobja šolanja in pri neformalnem in priložnostnem učenju.
V projektu NA-MA POTI (2017 – 2022) je bila zasnovana definicija matematične pismenosti, gradniki in podgradniki z opisniki od vrtca do konca srednje šole. Vidiki matematičnega znanja, ki so zajeti v gradnikih in podgradnikih, zajemajo področje sporočanja (razumevanje sporočil, uporaba strokovne terminologije in simbolike, predstavitev miselnih procesov), razumevanja pojmov in konceptov, uporabo postopkov in orodij, utemeljevanje trditev in reševanje problemov (uporaba strategij, obravnava problemov iz različnih kontekstov, matematično modeliranje) (Sirnik idr., 2019).
Osnova matematične pismenosti je matematično mišljenje, ki ga razumemo kot mišljenje, katerega uporabljamo pri reševanju problemov iz realnega sveta in za iskanje rešitev vključimo matematiko. Ključna značilnost matematičnega mišljenja je razmišljanje izven okvirjev, kar je v današnjem svetu zelo pomembno. Dejavnosti za razvoj matematičnega mišljenja vključujejo razvoj višjih ravni znanja (konceptualno znanje), obvladovanje strategij pri raziskovanju (opazovanje in spoznavanje struktur), strateško razmišljanje, sistematično delo, postavljanje vprašanj in domnev, vizualizacijo, matematično modeliranje, utemeljevanje, ustvarjalne zmožnosti sklepanja itd. (NRICH, b.d).
K razvoju matematičnega mišljenja bi morali pristopiti že v zgodnjih letih šolanja, predvsem z vodenim dialogom in raziskovanjem realnih situacij (odprti problemi). Pri tem ima pomembno vlogo učitelj, ki predstavlja model tako uporabe matematičnega jezika kot lastnih miselnih procesov ter uporabe strategij pri reševanju matematičnih izzivov.
Poučevanje matematike na razredni stopnji za razvoj matematičnega mišljenja in pismenosti potrebuje odmik od poučevanja in urjenja matematičnih (računskih) postopkov in namesto tega daje večji poudarek raziskovanju in izgradnji temeljnih konceptov (matematičnih pojmov) ter osmišljanju matematike z reševanjem izzivov. Omenjene vidike znanja bomo v prispevku podkrepili s konkretnimi dejavnostmi oziroma nalogami.
Viri
- Elementary Math at EDC (b.d.). Think Math!. https://elementarymath.edc.org/k-5/ (7.11.2021)
- NRICH (b.d.). Thinking Mathematically. https://nrich.maths.org/mathematically (7.11.2021).
- Osana, H. (2020). Mathematical thinking begins in the early years with dialogue and real-world exploration. https://theconversation.com/mathematical-thinking-begins-in-the-early-years-with-dialogue-and-real-world-exploration-128282 (7.11.2021).
- Pečjak, S. (2012). Psihološki vidiki bralne pismenosti: od teorije k praksi. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
- Repež, M., Drobnič Vidic, A., Štraus, M. (2008). PISA 2006: Izhodiščna merjenja matematične pismenosti v raziskavi PISA 2006. Ljubljana: Nacionalni center PISA, Pedagoški inštitut.
- Sirnik, M., Vršič, V., Magajna, Z., Hodnik, T., Stopar, N., Pustavrh, S., … Fras Bero, F. (2019). Matematična pismenost. Delovno gradivo razvojnega tima za matematično pismenost v projektu NA-MA POTI, Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/wp-content/uploads/2021/05/Matematicna_pismenost.pdf (8.11.2021)
- Stacey, K. (2006). What is mathematical thinking and why is it important? https://www.researchgate.net/publication/254408829_WHAT_IS_MATHEMATICAL_THINKING_AND_WHY_IS_IT_IMPORTANT (7.11.2021).
- Thinking Mathematically (b.d.). https://buildingmathematicians.wordpress.com/ (7.11.2021).