mag. Alojz Grahor, Škofijska gimnazija Vipava
Povzetek
V prispevku predstavljam svoje večletno delo z odkrivanjem nadarjenih dijakov in dijakinj pri matematiki ter delom z njimi. Za samo odkrivanje nadarjenih dijakov nisem imel posebnih metod: ocene, opazovanje, kako so zastavljali vprašanja, pogovore ob koncu šolskih ur ter povabila na priprave za tekmovanja. Klasičnih krožkov po pouku je bilo malo, večinoma med glavnimi odmori. Bistvena sprememba se je zgodila konec leta 2005, ko sem v sodelovanju z Zavodom za šolstvo odprl spletno učilnico Moodle »Matematični borječ«. Le-ta je omogočala, da sem lahko vključil različno gradivo ter da so imeli dijaki dostop do gradiv kadarkoli in kolikor so želeli. Predvsem pa spletna učilnica omogoča neposredno komunikacijo med dijakom in učiteljem. Dijak se je lahko vključil po svojih zmožnostih in glede na njegovo motivacijo. Kasneje sem odprl več različnih učilnic, posebej za logiko in lingvistiko, za matematiko in za raziskovalne naloge. Najbolj izrazito se je delo z nadarjenimi matematiki izkazalo pri izdelavi raziskovalnih nalog. V zadnjih 17 letih je 31 dijakov in dijakinj izdelalo 14 raziskovalnih nalog iz matematike. Vse so bile uvrščene na zaključno državno srečanje v okviru gibanja ZOTKS. Trinajst nalog je doseglo zlato priznanje, ena pa srebrno. Dve izmed njih sta bili uvrščeni na evropsko srečanje EUCYS. Nekatere dijake in dijakinje smo povabili k sodelovanju, velikokrat so pa sami izrazili prošnjo, da bi radi sodelovali pri izdelavi naloge. Morda razlog za to motivacijo tiči v načinu pouka. Pri razlagi nisem nikoli uporabljal prosojnic, matematika je nastajala na tabli. Vključeval sem preiskovalni pristop, ki pri dijakih krepi radovednost. Vedno sem se zavedal, da so v oddelku tudi dijaki, ki so matematično nadarjeni. Zato sem zelo pogosto snov nekoliko razširil – povedal kakšen namig iz višje matematike in pustil okence odprto za razmišljanje. Mogoče je to celo najpomembnejši trenutek, ko lahko učitelj pri nadarjenih dijakih vzbudi zanimanje za tisto nekaj več.