dr. Adrijana Mastnak, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani
Povzetek
Spremembe, ki jih je v zadnjih nekaj desetletjih prinesel hiter razvoj tehnologije, so se pričele odražati tudi na ciljih, ki naj bi jih uresničevali z izobraževanjem. Sodoben pouk matematike naj bi učencem omogočal pridobitev kompetenc 21. stoletja ter jih pripravil na vseživljenjsko učenje. Poučevanje in učenje matematike naj bi bilo usmerjeno v spodbujanje razvoja kritičnega mišljenja, sodelovalnih in komunikacijskih veščin, ustvarjalnosti, matematične in bralne pismenosti, kompetence učenje učenja in sposobnosti reševanja matematičnih problemov. Matematično znanje naj bi bilo celostno in trajno. Ker sta poučevanje in učenje tesno povezana z ugotavljanjem znanja, je premik v paradigmi pouka povzročil tudi premik v paradigmi ugotavljanja znanja. Poleg tradicionalnih oblik ugotavljanja znanja (to so pisni preizkusi in ustno ocenjevanje) so se pojavile alternativne oblike ugotavljanja znanja (npr. pisne naloge odprtega tipa, pisni sestavki, govorni nastopi, projektne naloge). V prispevku obravnavamo pojav raznolikih načinov ugotavljanja znanja, osvetlimo njihov pomen za doseganje ciljev sodobnega pouka matematike, predstavimo nekaj možnih načinov ugotavljanja znanja ter kriterije oz. značilnosti dobrega alternativnega ugotavljanja znanja. Vpogled v prakso predstavljamo z raziskavo o predstavah bodočih učiteljev matematike o načinih ugotavljanja matematičnega znanja ter njihovo oceno za pridobitev kompetenc na področju ugotavljanja matematičnega znanja v času izobraževanja. Rezultati raziskave nam dajejo vpogled v kakovost obstoječega izobraževanja bodočih učiteljev matematike na področju preverjanja in ocenjevanja znanja ter nam pomagajo pri oblikovanju smernic za kakovostno izobraževanje na tem področju.
Viri
- Adams, T. L. (1998): Alternative Assessment in Elementary School Mathematics, Childhood Education, let. 74, št. 4, str. 220–224.
- Dandis, M.A. (2013): The Assessment Methods that are used in a Secondary Mathematics Class. Journal for Educators, Teachers and Trainers, let.4, št. 2, str. 133–143.
- Grimison, L. (1992): Assessment in Mathematics – Some Alternatives. https://www2.merga.net.au/documents/RP_Grimison_1992.pdf (9.10.2021).
- Karen, S., in Soleil, G. (1993): Alternative assessment – can real-world skills be tested? Policy Briefs. ERIC Clearinghouse, Washington, D.C. https://eric.ed.gov/?id=ED362575 (9.10.2021)
- Lah, A., in Pižorn, K. (2011): Alternativni način preverjanja znanja. Vestnik za tuje jezike, let. 3, št. 1/2, str. 121–129.
- Schlosser, M. (2015): Analysis of Alternative Assessment in the Mathematics Classroom. Honors Projects, 177. https://scholarworks.bgsu.edu/honorsprojects/177 (9.10.2021).
- Watt, H. M. G. (2005): Attitudes to the Use of Alternative Assessment Methods in mathematics: A Study with Secondary Mathematics Teachers in Sydney, Australia. Educational Studies in Mathematics, let. 58, str. 21–44.
- Wiggins, G. (1988): Rational numbers. Toward grading and scoring that help rather than harm learning. American Educator, let. 12, št. 4, str. 20–25.
- Wilström, N. (2007): Alternative Assessment in Primary Years of International Baccalaureate Education. http://su.diva-portal.org/smash/get/diva2:199424/FULLTEXT01.pdf (9.10.2021)