mag. Mateja Sirnik, Zavod Republike Slovenije za šolstvo
Povzetek
V projektu NA-MA POTI (2017 – 2022) smo opredelili matematično pismenost kot zmožnost posameznika za reševanje problemov, ki omogočajo matematično obravnavo. Pri tem smo kot osnovo za reševanje problemov v raznolikih kontekstih opredelili zmožnost matematičnega mišljenja; razumevanja in uporabe postopkov ter strategij; sporočanja (Sirnik in ostali, 2021).
Pri pouku matematike je velikokrat v ospredju pridobivanje vsebinskih znanj, kjer pa je z vidika načrtovanja pouka najpomembnejše, kako bodo učenci ta znanja usvojili. Učenci naj bi pri pouku matematike prihajali do novih znaj z opazovanjem (vzorcev), primerjanjem, razvrščanjem, (sistematičnim) preizkušanjem, risanjem, postavljanjem vprašanj in hipotez, posploševanjem, utemeljevanjem, preiskovanjem, dokazovanjem. Vse to so pomembni procesi matematičnega mišljenja, ki jih razvijamo v fazi usvajanja novih matematičnih znanj, in jih v nadaljevanju potrebujemo za uspešno reševanje raznolikih problemov.
V učnih načrtih in katalogih znanj se večkrat pojavi besedna zveza »reševanje problemov«, zato smo znotraj projekta iskali poti, kako bi reševanje problemov v raznolikih kontekstih postalo del naše poučevalne prakse. Pri tem je bil naš cilj preseči okvire »običajnih« besedilnih nalog preko reševanja različnih odprtih problemov do dejavnosti matematičnega modeliranja. Matematično modeliranje je cikličen proces, kjer obravnavan problem v kontekstu preoblikujemo v matematični problem in iščemo matematično predstavitev – matematični model, ki ga potem interpretiramo glede na zastavljen problem in ugotavljamo njegovo veljavnost. Na uspešnost reševanja problemov vplivajo različni dejavniki: matematično znanje, zmožnosti (kritičnega) mišljenja, poznavanje različnih strategij reševanja problemov, prepričanja in stališča o matematiki, osebnostne lastnosti, zmožnosti sporočanja (Stacey, 2007).
Kot učitelji matematike, moramo v pouk vključevati različne dejavnosti, v katerih bodo učenci prepoznali lepoto in uporabnost matematike, le tako se bodo zavedali vloge matematike, ki jo ima v življenju. V prispevku bomo skozi različne primere dejavnosti predstavili, kako sistematično razvijati matematično pismenost pri učencih.
Viri:
- Sirnik M. in ostali (2021): Opredelitev in gradniki matematične pismenosti v projektu NA-MA POTI, Ljubljana, ZRSŠ, 2021-11-15-Gradniki-matematicna-pismenost_07_07_2021.pdf (zrss.si)
- Stacey K (2007): What is mathematical thinking and why is it important?, University of Melbourne, Australia
- Šterman Ivančič K. (2013).: Izhodišča merjenja matematične pismenosti v raziskavi PISA 2012, Ljubljana, Pedagoški inštitut