Jasna Kvenderc Medvešek, Srednja elektro šola in tehniška gimnazija Šolskega centra Novo mesto
Povzetek
Prispevek se osredotoča na delo z nadarjenimi in potencialno nadarjenimi dijaki pri pouku matematike. Zavedamo se, da smo učitelji odgovorni za kreacijo in potek vzpodbudnega učnega okolja. V nadaljevanju je predstavljeno, kako lahko med učno uro matematike integriramo različne metode in oblike dela s pomočjo različnih didaktičnih pristopov in strategij. To nam omogoča, da lahko učitelji, ki imamo v razredu različno vedoželjne dijake, diferenciramo, individualiziramo in personaliziramo poučevanje ter učenje. Pri doseganju slednjega nam je lahko v oporo tudi ustrezna uporaba tehnologije. Naloga učitelja nadarjenega dijaka je, da ga v prvi vrsti prepozna ter ga nato ustrezno vodi skozi srednješolsko vertikalo znanja. Nadarjenemu dijaku je potrebno omogočiti učno okolje, ki je fleksibilno in osredotočeno na dijaka. V razredu, kjer je možnost zaznati potencialno nadarjenega dijaka, naj bodo dijaki aktivni udeleženci učnega procesa ter postavljeni v središče učnega procesa. V prispevku so predstavljeni štirje primeri dobre prakse pri pouku matematike. Dijaki s pomočjo matematičnega preiskovanja ugotavljajo in raziskujejo skrivnosti Pascalovega trikotnika, zanimivo shemo naravnih števil, preiskujejo njegove vrstice in diagonale, raziskujejo povezavo med Pascalovim trikotnikom in Fibonaccijevimi števili, vadijo računske operacije na naravnih številih ter s pomočjo poliedrov raziskujejo Eulerjevo enačbo. Prav tako je predstavljen primer uporabe programske opreme OpenSCAD, kjer pridejo dijaki v stik s poizvedovalnim učenjem ter imajo ob tem priložnost raziskovati prostornine narisanih geometrijskih teles. Z izvedenimi učnimi urami nadarjenim in potencialno nadarjenim dijakom ponudimo priložnost, da raziskujejo, se skozi igro dopolnjujejo, ob preiskovanju pojasnjujejo svoja razumevanja, interpretirajo problemsko situacijo in predlagajo rešitve. Spoznajo predvsem praktično uporabnost in smiselnost učenja matematike ter matematiko povežejo s svojimi izkušnjami.
Viri in literatura:
Anderson, N. C. (2005). The creative brain. The science of genius. New York: Plume.
Autio, O. and others, Defining and measuring technical thinking: Students technical abilities in Finnish comprehensive schools. Journal of Technology Education 14 (1), 5–19 (2002).
Blažič, M. (2003). Nadarjeni izkoriščen ali prezrt potencial. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Ljubljana.
Breceljnik, M. (2003). Nadarjeni učenci – izziv šoli in učitelju. V M. Blažič (ur.), Nadarjeni – izkoriščen ali prezrt potencial: zbornik prispevkov: mednarodni znanstveni simpozij (str. 83-91). Slovensko združenje za nadarjene.
Forstnerič, F. (1980/1981). Pascalov trikotnik. Presek, letnik 8, št. 4, str. 200-205.
Frobisher, L., Kmetič, S. (1996). Izzivi za mlade matematike. Maribor: ZOM.
Frobisher, L., Orton, A. (1996). Insights into teaching mathematics. London: Cassel.
Hafner, I. (2006). Modeli poliedrov. Ljubljana: Občni zbor društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, str. 52-53.
Hafner, I. (1999). Telesa s pravilnimi mejnimi ploskvami. Logika in razvedrilna matematika, let. 8, št. 5, str. 37-61.
Isen, A. M., & Reeve, J. (2005). The influence of positive effect on intrinsic and extrinsic motivation: Facilitating enjoyment of play, responsible work behavior, and self -control. Motivation and Emotion 29, 295-323.
Instance, D. in Dumont, H. (2010). Future directions for learning enivronments in 21st century. V H. Dumont, D. Instance in F. Benavides (ur.), The nature of learning; using research to inspire practices (str. 317-338). Paris: OECD, Centre of Educational Research and Inovation.
Juriševič, M. (2012). Nadarjeni učenci v slovenski šoli. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Juriševič, M. (2006). Učna motivacija in razlike med učenci. Ljubljana: Pedagoška fakulteta
Kranjc, T. (2015). Aktivno učenje – višja raven znanja? Koper: Univerzitetna založba Annales.
Maas, K. in Artigue, M. (2013). Implementation of inquiry-based learning in day-to-day teaching: a synthesis. ZDM Mathematics Education, 45, 779-795.
Vencelj, M. (1991). Eulerjeva poliedrska formula. Presek, let. 19. št. 11, str. 2-6.
Wwnninger, Magnus J. (1974). Polyhedron models. Cambridge: University Press. str. 1-3
Žagar, D., Artač, J., Bezič, T., Nagy, M. in Purgaj, S. (1999). Koncept. Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Žagar, D., Bezič, T., Blažič, A., Boben, D.,Nagy, M., Brinar Huš, M. in Marovt, M. (2007). Koncept vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi dijaki v srednjem izobraževanju. Ljubljana. Zavod RS za šolstvo.
Žakelj, A. (2003). Kako poučevati matematiko. Ljubljana: ZRSŠ.