prof. dr. Tatjana Hodnik, Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta
Povzetek
Matematična tema »funkcije« je ena od temeljnih, ki se postopno izgrajuje skozi celotno osnovno šolo, kot zaporedja, formule, algebrski izrazi itd., sistematično pa jo razvijamo pri učencih v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju. V prispevku bomo izpostavili ključne novosti pri obravnavi teme funkcije, kot smo jih načrtovali v prenovljenem učnem načrtu za matematiko. Bistvena novost pri obravnavi funkcij je poudarek na izgrajevanju pojma funkcija, ne več le linearna funkcija. Pri tej temi so v zapisih ciljev in standardov znanja izpostavljeni nekateri pojmi, ki zahtevajo posebno obravnavo. V prispevku bomo za namen kakovostne obravnave te teme izpostavili pomen reprezentacij, prehajanja med njimi, npr. funkcija kot ubeseden predpis in kot simbolni zapis, spremenljivka (odvisna in neodvisna), grafi funkcij in simbolni zapis ipd. Predlagali bomo nekatere ključne poudarke pristopov za poučevanje funkcij, pri čemer bomo izpostavili preplet direktnega in dialoškega poučevanja, ki učitelju omogoča, da nazorno predstavi ključne pojme, nazorne zglede, kriterije uspeha, pri učencih sistematično razvija matematični diskurz ipd., postopoma pa učencem ponudi različne izzive, ki omogočajo poglabljanje matematičnega znanja. Pristopi morajo namreč omogočati razvijanje temeljnega, poglobljenega in prenosljivega znanja. Za razvijanje prenosljivega znanja morajo biti učenci soočeni z različnimi konteksti iz življenja in vsebinami drugih predmetov (npr. fizike), ki jim pomen funkcije nadalje osmislijo oz. jim pomagajo razumeti njihovo vlogo tudi v povezanosti z drugimi konteksti. Na tem mestu ne smemo pozabiti, da poučevanje pojma funkcije tudi pričnemo z učencu poznanimi konteksti, v katerih vpeljujemo abstraktni pojem funkcije, kasneje pa te kontekste razširjamo in poglabljamo. Torej pristopi ne potekajo od »znanja« do uporabe znanja, ampak izhajajo iz »uporabe« znanja in vodijo do uporabe znanja.