prof. dr. Tatjana Hodnik, Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta
Povzetek
Osnovna naloga učitelja je, da prenaša znanje mlajšim generacijam, pri čemer znanje vključuje vsebinsko znanje, spretnosti in vrednote. Razumevanje nalog učitelja preko pojmovnih dihotomij (zoperstavljanje »pravih« in »nepravih«, želenih in neželenih oblik in metod dela) in drugi fenomeni v slovenskem šolskem prostoru učinkujejo tako, da tudi sama šola postaja institucija, ki spodnaša temeljni koncept vednosti skupaj z odnosom do znanja. Eden izmed problemov, ki ga s seboj prinaša multiparadigmatskost poučevanja in učenja (od behaviorizma, kognitivizma, konstruktivizma in kulturno-socialnih paradigem), je v prizadevanju, da bi se na področju izobraževanja uveljavila zgolj ena izmed obstoječih paradigem. Zagovorniki določenih teoretskih paradigem ustvarjajo slogane kot npr. „pomembno je aktivno učenje“, „učenec mora biti v središču“, „učenci naj se učijo v skupinah“, „učitelj je režiser, organizator pouka“, „učenec konstruira znanje sam“ ipd. Namen teh kratkih formul je prepričevanje učiteljev, da ukrepajo proti nečemu ali za nekaj, ter legitimiranja ali diskreditiranja določene izobraževalne prakse ali teorije (Kodelja, 2023). Bolj ko so slogani v tem pogledu učinkoviti in prepričljivi, večja je nevarnost, da bodo vse bolj nadomeščali mišljenje (Kodelja, 2023). Termini kot denimo razlaga, utrjevanje znanja, abstraktno razmišljanje, individualno delo, napor ipd. so negativno vrednotno označeni in se jih zato umika iz diskurza in uporabe.
Vse našteto se manifestira v konfliktu in zmedi, saj so na podlagi različnih paradigem o učenju oblikovani številni modeli poučevanja, ki se kažejo kot nasprotujoči in učitelje seznanjajo z nekompatibilni priporočili, usmeritvami za poučevanje ipd. Učiteljevo delo pri nas usmerjajo različni dejavniki: učbeniška gradiva, spletni viri, vnaprej izdelane priprave, priporočila za poučevanje s strani različnih založb, izobraževanja, ki jih za učitelje izvajajo različne institucije in posamezniki ipd.
Žal lahko ugotovimo, da je v Sloveniji diskurzivna opozicija »tradicionalno–sodobno« še vedno prisotna, kar lahko zaznamo na najrazličnejših mestih in objavah, medtem ko se v tujini odmikajo od te retorike (npr. Hattie idr., 2017, Schoenfeld idr., 2023). V prispevku bomo povzeli nekatere poudarke konceptualizacije didaktike matematike po Hattie idr. (2017), ki je onstran vrednotnih polarizacij in lahko vzpodbudi učitelja, da ponovno premisli o svoji poučevalni vlogi v razredu.
Literatura:
Hattie, J. A. C., Fisher, D., in Frey, N. (2017). Visible learning for mathematics: Grades K-12: What works best to optimize student learning. Corwin Mathematics Series.
Kodelja, Z. (2023). Slogans as an integral part of educational discourse : two examples. Policy futures in education, 21(7), 736-816.
Schoenfeld, A., Fink, H. in Zuniga-Ruiz, S. (2023). Helping students become powerful mathematics thinkers. Routledge.