mag. Mateja Škrlec, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer
Povzetek
Sem članica predmetne kurikularne komisije za matematiko in sodelujem pri nastajanju novega učnega načrta za matematiko v gimnazijah. Skupni cilji novonastalih učnih načrtov so razvoj jezika, kulture, umetnosti, podjetnosti, digitalne kompetentnosti ter rast v zavedanju pomembnosti zdravja, dobrobiti, trajnostnega razvoja in državljanstva. Novost v učnem načrtu bo tudi seznam virov v didaktičnih priporočilih, s katerimi si bomo lahko učitelji pomagali pri uresničevanju ciljev.
Vzemimo za primer aktivnost pri pouku matematike v gimnaziji. Pri izvajanju te se prepleta kar nekaj skupnih ciljev. Izhodišče aktivnosti je življenjski problem – računanje dohodnine. Zakonca z dvema mladoletnima otrokoma bi rada ugotovila, kako naj si dodelita posameznega otroka, da bosta kot skupno vsoto dobila povrnjenega čim več denarja. Dijaki dobijo izpisane tri konkretne izračune, s katerimi si pomagajo. Primarni cilj dijakov je naravnan uporabniško: razrešiti problem z uporabo spletne strani za računanje dohodnine. Cilj na višji taksonomski stopnji je analizirati problem, razvozlati formulo izračuna dohodnine, zapisati svoj program za izračun in predvidevati na podlagi dobljenih ugotovitev.
Pri predstavitvi izbrane aktivnosti bi rada poudarila še avtonomijo pri izbiri orodij za razreševanje problema. V ospredju je matematični problem, ki ga moramo razrešiti. Rešitev pa lahko poiščemo z različnimi programi (npr. Excelom, Pythonom, Geogebro …).
Pomembno in nujno je držati korak s časom, se prilagajati in razvijati zgoraj naštete skupne cilje, in če je treba, nekatere dosedanje cilje učnega načrta nadomestiti s sodobnimi. Pri pouku matematike se srečujemo z različnimi problemi in izzivi. Ko problem razrešimo, lahko interpretiramo, da ta ali sorodna situacija za nas ni več problem, ampak nekaj znanega, lahko bi rekli tudi naloga, ki jo moramo le preračunati. Po tej interpretaciji torej velja: več matematičnih problemov razrešimo, manj nam jih ostane; če pa gre za življenjske in ciljno naravnane probleme, pa velja naslovna trditev še toliko bolj.
Viri in literatura:
Zavod RS za šolstvo. (2024). Skupni cilji in njihovo umeščanje v učne načrte in kataloge znanj. https://www.zrss.si/pdf/skupni_cilji.pdf