Jerneja Bone, Zavod Republike Slovenije za šolstvo
Povzetek
Učinkovito sporočanje zamisli in rezultatov pri oblikovanju, reševanju in interpretaciji matematičnih problemov je ena od zmožnosti matematično pismenega posameznika. Pisno in ustno sporočanje pri matematiki vključuje uporabo matematične terminologije in simbolike.
Pisanje pri matematiki razumemo kot tvorjenje krajših in daljših pisnih besedil. Strokovnjaki so opredelili štiri vrste pisanja pri matematiki: raziskovalno, informativno ali pojasnjevalno, argumentativno in matematično ustvarjalno pisanje (Casa idr., 2016 v Powell, 2021), vsako od njih ima drugačen namen. Potencial, ki ga ima tvorjenje pisnih besedil v podporo učenju matematike, je potrebno izkoristiti (Kosko, 2016 v Colonesse 2020). S pisanjem učencem pomagamo razumeti, kaj vedo, učenci imajo priložnost predstaviti svoje ideje, medem ko imajo učitelji priložnost, da »vidijo« kaj in kako razmišljajo učenci. Tvorjenje pisnih besedil mora postati sestavni del pouka matematike (Colonese, 2020), saj raziskave potrjujejo, da imajo pisne dejavnosti pozitivni vpliv na učenje matematike (Graham et. al., 2020). Učni pogovor med učencem in učiteljem ter med učenci pripomore k boljšemu tvorjenju pisnih besedil pri matematiki. V raziskavi (Graham, 2020) ugotavljajo, da le polovica učiteljev uči učence pisati pri pouku matematike, še manj učiteljev ovrednoti tako dejavnost.
V prispevku se bomo osredotočili na tvorjenje pisnih besedil pri pouku matematike: opredelili bomo pisanje pri matematiki, predstavili uporabo, načine poučevanja in ocenjevanja pisanja pri matematiki. Kako pisanje podpira učenje matematike, bomo podkrepili z rezultati tujih raziskav. Primerjalno bomo predstavili smernice za osnovno matematično pisanje (Colonese, 2020) ter jih primerjali z delom, ki ga na tem področju razvijamo skupaj z učitelji v okviru razvojne naloge Ustvarjanje učnih okolij. Podporo vključevanju pisanja v pouk matematike najdemo v podgradnikih matematične pismenosti, ki smo jih razvili v projektu NA-MA POTI (Sirnik et. al., 2019) ter v elementih gradnikov bralne pismenosti, ki so jih razvili v projektu OBJEM (Haramija, 2020). Predstavljeno bomo podprli s primeri, ki jih učitelji lahko uporabijo pri pouku.
VIRI
Colonnese, M. W. (2020). The development of instructional guidelines for elementary mathematical writing. School Science and Mathematics, 120(3), 129-143.
Graham, S., Kiuhara, S. A., & MacKay, M. (2020). The effects of writing on learning in science, social studies, and mathematics: A meta-analysis. Review of Educational Research, 90(2), 179-226.
Haramija, D., Kerndl, M., Šek Mertük, P., Voršič, I., & Perša, J. (2020). Gradniki bralne pismenosti: Teoretična izhodišča (Doctoral dissertation, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta).
Powell, S. R., Hebert, M. A., & Hughes, E. M. (2021). How educators use mathematics writing in the classroom: a national survey of mathematics educators. Reading and Writing, 34(2), 417-447.
Sirnik, M., Vršič, V., Magajna, Z., Hodnik, T., Stopar, N., Pustavrh, S., Vreš, S.,Kretič Mamič, V., Ternar, V., Angelov Troha, K., Zadel, V., Lipovec, A., Žakelj, A., Klemenčič, E., Fras Bero, F. (2019). Matematična pismenost. https://www.zrss.si/wp