Ana Canzutti, OŠ Dornberk
Povzetek
S pisanjem besedil pri matematiki sem želela pri učencih razvijati vse štiri sporazumevalne zmožnosti (pisanje, branje, govorjenje in poslušanje) in hkrati pridobiti vpogled v njihovo znanje ter razumevanje neke teme. Zadala sem si, da bom učence popeljala skozi proces pisanja s pomočjo treh nalog, ki so se zvrstile tekom enega leta v 6. in 7. razredu.
Skupina prostovoljcev iz 6. razreda je poskusila napisati prvi spis pri matematiki, in sicer na temo decimalnih števil. S pomočjo teh izdelkov smo v razredu postavili kriterije uspešnosti dobrega pisnega sestavka in se tako podali v drugi poskus pisanja. Učenci so se razporedili v skupine. Njihova naloga je bila napisati zgodbo, v kateri bi pokazali razumevanje in znanje računanja obsega ter ploščine pravokotnika in kvadrata. V naslednji uri je vsaka skupina prebrala svojo zgodbo. Udeleženci ostalih skupin so avtorjem zapisali povratno informacijo in jo prebrali. Glede na kriterije uspešnosti so nekaj morali pohvaliti, vprašati in svetovati, kako bi zapis lahko še izboljšali.
Tretji poskus pisanja daljšega besedila so ti učenci imeli v 7. razredu. Tokrat je bilo pisanje individualno, aktivnost pa je trajala 3 šolske ure. V pisnem sestavku so morali razložiti zrcaljenje čez točko in premico ter pri tem upoštevati skupaj določene kriterije uspešnosti. V drugi uri so si v parih izmenjali napisano besedilo, ga prebrali in glede na kriterije zapisali povratno informacijo sošolcu. S tem so še dodatno urili sporazumevalno zmožnost pisanja ter kritičnega mišljenja. Ključ za dobro in učinkovito povratno informacijo je bilo dobro razumevanje vsebine (postopkov zrcaljenja). Avtor je tako s pomočjo povratne informacije svoj pisni sestavek še nadgradil in ga izboljšal.
Učenci so preko pisanja pokazali, kaj vse vedo o dotični temi. Prišli so do ugotovitve, da je za ubeseditev postopkov potrebno dobro razumevanje snovi, obenem pa upoštevati pravila dobrega sporočanja. Kljub precejšnjemu izzivu je aktivnost učencem bila zelo všeč. Izpostavili so, da bi radi večkrat izkazovali znanje matematike na takšen način.
Viri
- Burns, M. (2004): Writing in math. Educational Leadership 62 (2), 30–33.
- Humar Kobal, I. (2020): Moč vrstniške povratne informacije. Didakta 208, 44–49.
- Suban, M. e (2018): Formativno spremljanje pri matematiki. Priročnik za učitelje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
- Suban, M. e (2020): Ugotavljanje matematičnega znanja. Priročnik za učitelje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
https://arhiv.zrss.si/digitalnaknjiznica/MatematicnoZnanje/ (10. 11. 2021).