Peter Škofič, Osnovna šola III Murska Sobota
Povzetek
Pri pouku matematike se soočamo z različnimi matematičnimi problemi. Že osnovni matematični problemi zahtevajo razumevanje besedila, ki se pojavlja kot problem v šoli in so marsikdaj iz življenjskega konteksta vendar ga zajemajo ali le delno ali pa skoraj nič. Sam sem želel v svoj pouk vnesti čim več življenjskosti in uporabnosti matematike. Zato sem izbral način modeliranja za reševanje matematičnih problemov, kjer je to možno. Dejstvo je, da to vedno ni možno in zahteva kar veliko časa in energijo za pripravo le tega. Je pa to en izmed zanimivih pristopov, ki pritegne učenčevo pozornost. Samo reševanje problema z modeliranjem ni enostavno pa bolj poredko uporabljeno, čeprav je zajeto v učnem načrtu vendar pa se v pedagoški praksi pojavlja premalokrat.
Najprej je pomembno, da razumemo kaj pomeni matematično modeliranje za pouk in sam potek reševanja matematičnih problemov s pomočjo le tega. K modeliranju spada pet faz, ki so: seznanjanje s problemom, oblikovanje predpostavk in matematična formulacija, postavitev modela, ugotavljanje veljavnosti modela ter uporaba in interpretacija modela.
Od učiteljev samih je odvisno koliko in katere faze vključijo v reševanje matematičnega problema z modeliranjem, kajti na to vplivajo različni faktorji: čas, starostna skupina, težavnost problema, seznanjenost z modeliranjem itn.
Kot učitelj v osnovni šoli sem sam pripravil nekaj problemov matematičnega modeliranja, vendar ti primeri niso vedno vključevali vseh faz. Večinoma so bile zajete le dve ali tri faze, odvisno od prej navedenih vzrokov.
Izpostavil bi primere, ki sem jih izvajal v 6.razredu:
- risanje načrta za parkirišče, kjer so učenci navedli spremenljivke, ki vplivajo na velikost parkirišča, število parkirišč in oblikovali lastno glede na izhodiščni problem,
- izdelava vlaka za določeno število potnikov (velikosti sedežev, postavitev le teh, širina in dolžina vlaka itn.),
- postavljanje betonskih plošč okoli hiš z obliko pravokotnika,
- izvajanje NPZ-ja na prostem s pomočjo modeliranja.
Soočanje učencev z življenjskimi primeri in reševanje le teh z modeliranjem je odprlo učencem nove poglede na matematiko in na to, da imajo možnost realno situacijo prevesti v matematični jezik, ugotavljati vpliv spremenljivk na rešitev problema, iskati različne rešitve, jih vrednotiti in primerjati med seboj.
Viri:
Sirnik M. in ostali (2021): Opredelitev in gradniki matematične pismenosti v projektu NA-MA POTI, Ljubljana, ZRSŠ, 2021-11-15-Gradniki-matematicna-pismenost_07_07_2021.pdf (zrss.si)