Nazaj na vrhnjo stran: Program konference KUPM 2024 | Laško, 11. in 12. 11. 2024

Preiskovanje in medpredmetno povezovanje s pristopi osredotočenimi na učenca

INGUIRY AND INTERDISCIPLINARY CONNECTION OF SCHOOL DISCIPLINES THROUGH STUDENT-CENTERED LEARNING

dr. Andreja Drobnič Vidic, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani

Povzetek

Med pristopi, ki vzpodbujajo kritično razmišljanje, se pogosto omenjajo tisti, ki so osredotočeni na učenca. Med njimi je pri nas v ospredju preiskovalno učenje (IBL: inquiry-based learning). V njem mladi preiskujejo neko situacijo, ki je zanimiva, morda vzeta celo iz realnega življenja, v malih skupinah, samostojno ali s pomočjo diskusije celega razreda, da pridejo do zanimivih in iz matematičnega vidika pomembnih spoznanj. Podoben pristop je problemsko naravnano učenje (PBL: problem-based learning), pri katerem realen odprt problem iz življenja ali stroke v manjši skupini sproži proces preiskovanja problema in njegovega reševanja. Razlike med obema pristopoma smo že podali (Drobnič Vidic, 2018), tedanja preiskava pa nas je usmerila dalje. Zanimalo nas je, kako pristopa uvajajo in o njih pišejo slovenski raziskovalci na področju vzgoje in izobraževanja. Z iskalnikom Cobiss smo raziskali poimenovanja za omenjene pristope (Šolsko polje, 2020) in podali nekaj nasvetov pri uvajanju novih pojmov v slovensko izobraževanje.

Nato smo raziskali uporabo IBL ter PBL, ki je v svetu tudi kratica za projektno učenje, v matematiki v svetu v 15-letnem obdobju (2003-2018) ter skušali ugotoviti razlike v uporabi vseh treh omenjenih pristopov, trende v raziskovanju v treh 5-letnih obdobjih na vseh stopnjah matematičnega poučevanja in tudi, kateri pristopi se uporabljajo za medpredmetno povezovanje v kurikulumu. Objave smo proučili najprej v edini visokokakovostni reviji s področja poučevanja matematike in naravoslovja v bazi Web of Science, ki vključuje ti dve izobraževalni disciplini, da ugotovimo, na katerem področju se pristopi v večji meri uporabljajo in kateri nudi več medpredmetnega povezovanja.

Nato smo v bazi Web of Science preučili vse prispevke, ki raziskujejo z danimi pristopi. Vzorec n=112 objav iz najkvalitetnejših publikacij na področju matematičnega izobraževanja nam je dal vpogled v značilne razlike uvajanja teh pristopov v matematiko, v trendih in v značilnostih uporabe teh pristopov za medpredmetno povezovanje. Predstavimo še nekaj konkretnih zgledov tujih raziskovalcev o uporabi pristopov za razvoj učenčevega kritičnega razmišljanja, Ugotovili smo, katera medpredmetna povezovanja so trend v matematiki in kje so pomanjkljivosti na učenca osredotočenega učenja.

Viri:

1.        Drobnič Vidic, A. (2018). Učenje / poučevanje statistike s preiskovanjem? V Suban, M., Jenko, A. (ur.): Zbornik razširjenih povzetkov, Mednarodna konferenca o učenju in poučevanju matematike, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2018. 

2.        Drobnič Vidic, A. (2020). Primerjava dveh interdisciplinarnih, na učenca usmerjenih učnih pristopov za vpeljavo na področje matematike. Šolsko polje XXXI, št.. 3-4 (2020). doi:10.32320/1581-6044.31(3-4).

GRADIVO