Lidija Jug1, Loreta Hebar2, 1OŠ Sladki Vrh, 2OŠ Jarenina
Povzetek
Avtorici prispevka povezuje tako skupni študij kot sodelovanje v različnih projektih in delo z nadarjenimi učenci. Obe že vrsto let poučujeva na osnovni šoli in po načelu formativnega spremljanja. V razvojni nalogi Ustvarjanje učnih okolij za 21. stoletje delujeva v timu vrednotenje izdelka. Delo sva nadgradili s kolegialnim sodelovanjem.
Z drugačnim načinom dela se precej spremeni pogled na vlogo učenca in posledično na vrednotenje njegovega znanja. UN za matematiko v OŠ opredeljuje pouk matematike kot most med matematičnimi pojmi, učenjem postopkov, učenčevimi sposobnostmi in življenjskim okoljem. Zato moramo učitelji spodbujati različne oblike mišljenja, ustvarjalnosti in omogočiti spoznanje, da je matematika uporabna in pomembna za razvoj osebnosti.
»Kompleksnost znanja je sinonim za problemska in procesna znanja z bistvenimi elementi kot so povezanost pojmov, medpredmetnost, razumevanje pojmov in situacij ter znanje učenca na višjih taksonomskih ravneh.« (Kmetič, 2012: 170) Z drugačnim načinom dela lahko izvajamo tudi drugačne načine vrednotenja znanja in pri tem upoštevamo učne cilje, standarde znanja in taksonomske ravni. Učitelj s tako učno prakso ustvari pogoje za spodbudno učno okolje, kjer učenec ob znanju načrtno izgrajuje tudi spretnosti in veščine. (Krapše, 2019: 6).
Učenci so ustvarjalci procesa. V taki dejavni obliki sodelovanja se lahko izkažejo tudi učenci z raznimi primanjkljaji ali nižjimi sposobnostmi. Za učitelja je to priložnost, ko lahko izpostavi močna področja omenjenih učencev in jim omogoči, da dobijo potrditev in okrepijo občutek sprejetosti. (Rutar Ilc, 2017)
Zato meniva, da učenec z izdelkom pri matematiki lahko izkaže kompleksna znanja.
Predstaviti želiva primer, kjer sva sodelovali kot učiteljici pri vrednotenju izdelka – sestavljeno geometrijsko telo. Naloga je zajemala izdelavo sestavljenega telesa, primer uporabe – postavitev v realno situacijo in postopke reševanja – merjenje, skica in računanje. Sodelovali sva pri oblikovanju kriterijev uspešnosti in oblikovanju podpornih vprašanj za le-te.
Učenci so tako aktivni, motivirani in izgrajujejo svoja vsebinska in proceduralna znanja ter pridobivajo bogate izkušnje.
Viri:
1. Digitalizirani učni načrti, https://dun.zrss.augmentech.si/#/ (Dostopno 15. 11. 2021)
2. Kmetič, S. (2012): Razvoj in vrednotenje kompleksnih znanj pri matematiki. V Razvijanje in vrednotenje znanja. Ljubljana: ZRSŠ. http://pefprints.pef.uni-lj.si/2025/1/Razvijanje_in_vrednotenje_znanja.pdf (Dostopno 15. 11. 2021)
3. Krapše, T., et al (2019): Profesionalno učenje in delovanje učiteljev. V Zbirka Kakovost v vrtcih in šolah 3. Ljubljana: Šola za ravnatelje. http://solazaravnatelje.si/ISBN/978-961-6989-30-5.pdf (Dostopno 15. 11. 2021)
4. Rutar Ilc, Z. et al (2017): Socialno in čustveno opismenjevanje za dobro vključenost, Vključujoča šola, 4. zvezek, ZRSŠ: Ljubljana.
5. Suban, M., et al (2020): Ugotavljanje matematičnega znanja https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/MatematicnoZnanje/ (Dostopno 15. 11. 2021)