mag. Mateja Sirnik, mag. Apolonija Jerko, Zavod Republike Slovenije za šolstvo
Povzetek
Namen prenove učnega načrta v gimnaziji in katalogov znanja v srednjem strokovnem izobraževanju je opolnomočiti dijake s kompetencami za soočanje z izzivi prihodnosti, to so digitalne kompetence, kompetence za trajnostni razvoj, kompetence podjetnosti, ki vključujejo finančno pismenost, ustvarjalnost, sodelovanje, izkustveno učenje, ki predstavljajo skupne cilje izobraževalnih programov in jih smiselno umeščamo v predmetne matematične cilje.
Kako bomo to dosegli? Z aktivnim učenjem. To pomeni, da dijak pri usvajanju in izgrajevanju znanja v čim večji meri vključuje čim več ustreznih spoznavnih oz. miselnih procesov, postopoma ponotranja znanje in ga usvoji na višjih taksonomskih ravneh, tako da ga zna uporabiti, povezovati, interpretirati in ovrednotiti v življenjskih situacijah in na poklicnem področju.
Ohranjamo ciljno zasnovo učnih načrtov in jih poskušamo zapisati čim bolj razumljivo in jasno, hkrati pa se poskušamo izogniti pretirani operacionalizaciji, da omogočamo dovolj fleksibilno vsebinsko, organizacijsko, didaktično in inkluzivno naravnano izvedbo pouka. Standardi znanja skupaj z zapisom minimalnih standardov znanja so novost v srednješolskih programih in opisujejo pričakovano in objektivno preverljivo vsebinsko in procesno matematično znanje učencev.
Opisano bomo prikazali na primerih na različnih ravneh srednješolskega izobraževanja.
Ahačič. K. in ostali. (2022). Izhodišča za prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji. ZRSŠ
Skubic Ermenc. K. in ostali. (2024). Izhodišča za prenovo katalogov znanj. ZRSŠ
Ahačič. K. in ostali. (2024). Skupni cilji in njihovo umeščanje v učne načrte in kataloge znanja. ZRSŠ