Natalija Podjavoršek, OŠ Frana Albrehta Kamnik
Povzetek
Znano je, da fiziki ne morejo uspešno delovati brez uporabe matematike, saj ta predstavlja nepogrešljivo orodje pri analiziranju in reševanju fizikalnih problemov. Del tega orodja so tudi merske predpone, ki se jih učenci prevečkrat učijo izključno v povezavi s specifičnimi enotami, kot sta npr. decimeter (dm) ali dekagram (dag). Ta omejen pristop pogosto vodi v težave pri razumevanju širše uporabe predpon in pri pretvarjanju med različnimi enotami. Če bi učenci predpone obravnavali kot del matematičnega koncepta, ki ga je mogoče univerzalno uporabiti, bi s tem precej olajšali reševanje nalog pri fiziki.
Prispevek predstavlja metodologijo, kako lahko učenci postopoma in sistematično spoznavajo merske predpone kot sestavni del matematike skozi celotno osnovno šolo. V prvih štirih razredih učenci predpone obravnavajo kot »skrivni jezik«, pri čemer spoznavajo povezave med predpono in njeno vrednostjo ter simbolom. V petem razredu se predpone formalno predstavijo kot potence števila 10 in kot vrednosti desetiških ulomkov, v šestem razredu pa se ta znanja nadgradijo z izračunavanjem produktov in količnikov različnih predpon, kjer učenci predpone nadomeščajo s pripadajočimi vrednostmi. Pri kvadriranju in kubiranju ne treniramo tega le na številih, ampak tudi na merskih predponah.
Cilj tega pristopa je, da se merske predpone pojavljajo in krepijo v matematičnem kurikulu vsako leto, kar omogoča njihovo postopno ponotranjenje. Če imajo učenci ob tem že od prvih razredov tudi dovolj priložnosti za rokovanje s konkretnimi enotami, jim računanje z enotami ne predstavlja več bremena, za katerega menijo, da mu niso kos.
Viri in literatura:
Podjavoršek, N. (2018). Pretvarjanje enot- ali res mora biti tako težko. Fizika v šoli, 23(2), 8-12. Zavod RS za šolstvo.