Finančna pismenost v skupnih ciljih pri pouku matematike

Simona Vreš, Šolski center Ravne, GIMNAZIJA RAVNE NA KOROŠKEM  

Povzetek

Eden izmed skupnih ciljev, ki so umeščeni v posodobljeni učni načrt, je finančna pismenost. Finančna pismenost je zmožnost posameznika, da na temelju finančnega znanja uporablja finančne pojme in postopke v različnih življenjskih situacijah, analizira, utemeljuje, vrednoti in učinkovito sporoča svoje zamisli in rezultate pri oblikovanju, reševanju in interpretaciji finančnih izzivov v različnih življenjskih situacijah, sprejema odgovorne/utemeljene odločitve s prepoznavanjem razlik med željami, zmožnostmi in dejanskimi potrebami ter pridobi zavedanje o vlogi finančnih veščin in pomenu ustreznega izobraževanja na tem področju za kakovostno osebno in poklicno življenje. 

V prispevku so izpostavljene vsebine, pri katerih se matematični cilji povezujejo s cilji finančne pismenosti. S konkretnimi avtentičnimi primeri je ponazorjeno, kako lahko dijak tudi znotraj matematičnih vsebin pridobiva ustrezno znanje na področju finančne pismenosti, prepozna in reši finančen izziv ter sprejme odgovorno finančno odločitev. 

Na koncu poglavja zaporedja pri obrestno obrestnem računu dijake seznanimo z osnovnimi finančnimi pojmi (glavnica oziroma kapital, obrestna mera, obresti, kapitalizacijsko obdobje, obrestovalni faktor, anuiteta). Z avtentično nalogo lahko osnovne pojme razširimo in se z dijaki pogovorimo o  izhodiščni plači, neto plači, bruto plači, bruto bruto plači, kreditni sposobnosti.  

V učnem načrtu imamo pri vsaki od funkcij zapisan cilj » s funkcijami modelira življenjske situacije (tudi z uporabo tehnologije) ». V te življenjske situacije vključimo finančne probleme. Z linearno funkcijo lahko npr. modeliramo porabo goriva, ceno prevoza in s primerno izbranimi nalogami dijake napeljemo v utemeljevanje odločitev in razlikovanje med željami in dejanskimi potrebami. Dobiček pogosto modeliramo s kvadratno funkcijo.  

Naloge, s katerimi razvijamo finančno pismenost, so lahko kratke ali kompleksnejše. Kratke naloge lahko služijo tudi kot uvodna motivacija v obravnavo nove snovi. Kompleksnejše naloge seveda zahtevajo svoj čas, ki nam ga pri pouku vedno primanjkuje. Mogoče je lahko enkrat v šolskem letu taka naloga tudi kot domača naloga. 

 Učni načrt nam omogoča uresničevanje splošnih ciljev znotraj rednega pouka, le ustrezne primere moramo izbrati. 

Viri:  

Zavod RS za šolstvo. (b. d.). Skupni cilji.in njihovo umeščanje v učne načrte in kataloge znanj 

https://www.zrss.si/pdf/skupni_cilji.pdf

(30. 9. 2024) 

Predstavitveno gradivo