Barbara Oder, Osnovna šola Kajetana Koviča Poljčane
Povzetek
Učitelji razrednega pouka ves čas iščemo nove poti in nove ideje, kako učencem na čim bolj zanimiv način predstaviti matematične in druge vsebine. Prav posebno pozornost posvečamo vsebinam, ki učencem pogosto povzročajo kar nekaj težav in za katere menimo, da so temeljne. Eno izmed takšnih vsebin zagotovo predstavljajo merske enote in pojmi, povezani z njimi. Učenci se z merskimi enotami srečajo že v prvem razredu in svoje znanje nato nadgrajujejo. Velik pomen ima razumevanje matematičnih pojmov. Razumeti pojme pomeni imeti široko paleto predstav, sposobnost prehajanja med reprezentacijami (npr. reprezentacija s konkretnim materialom – slikovna reprezentacija – reprezentacija z matematičnimi simboli). Čim večjo možnost prehajanja med reprezentacijami doseže učenec, tem globlje je njegovo razumevanje (Žakelj, 2004). Da bi učenci dosegli čim boljše razumevanje in znanje na tem področju, smo se odločili, da povežemo merske enote s poukom na prostem.
Učencem želimo ponuditi spodbudno učno okolje, ki omogoča sodelovalno, aktivno in hkrati samoregulativno učenje. Kot pravi Hatti (2018): »Vidno učenje se zgodi, ko učitelj vidi učenje skozi oči učencev in jim pomaga, da postanejo njihovi učitelji.«
V prispevku bi želimo predstaviti, kako smo vzgojno-izobraževalni proces prestavili iz učilnice v naravno okolje – v učilnico na prostem, in tako spodbudili navdušenje in dvignili motivacijo za učenje. Otroci se učijo, če ima snov pomen, je uporabna, zabavna ali pa vzbuja njihova čustva (Železnik, 2019). Pri delu smo se posluževali obeh pristopov, tako samostojnega kot vodenega učenja. Učenci so znanje o merjenju in merskih enotah pridobili skozi lastne izkušnje, medpredmetno povezovanje, sodelovalno učenje, igro in delo s konkretnim materialom, ki ga je v naravi zelo veliko. Delovno vzdušje je bilo sproščujoče, kar vpliva na boljšo motivacijo, boljše pomnjenje in ustvarjalnost. Poučevanje s preiskovanjem je pristop, ki omogoča učencem, da skozi lastno aktivnost ozaveščajo že osvojeno matematično znanje ali pa izgrajujejo novo matematično znanje. Učenci so opazovali, zastavljali vprašanja, ocenjevali, primerjali, predvidevali, napovedovali, predstavljali svoje ugotovitve, iskali nove rešitve in o vsem tem razpravljali. Učili so se postopkov merjenja in gradili predstave, povezane z merjenjem.
Viri
- Hattie, J. (2018): Vidno učenje za učitelja, Svetovalno-izobraževalni center MI, Griže.
- Vilhar, U., Rantaša B. (2019): Priročnik za učenje in igro v gozdu, Gozdarski inštitut Slovenije, Založba Silva Slovenica, Ljubljana.
- Žakelj, A. (2011): Procesnodidaktični pristopi pri poučevanju matematične vsebine merjenje v osnovni šoli, Revija za elementarno izobraževanje, let. 4, št. 3, str. 35-50.
- Klančar, A., Cotič, M., Žakelj, A. (2019): Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli, Založba Univerze na Primorskem, Koper.